Danes nas je obiskala ga. Mojca iz Krajinskega parka Goričko in nam na zanimiv način predstavila belo štorkljo, ki velja za simbol Pomurja. Veliko znanja smo z otroki pridobili že prej, veliko zanimivosti pa nam je povedala ga. Mojca. Kako ločimo mladiče od odrasle živali, koliko meri v višino, koliko tehta, kaj je, zakaj ima gnezdo tako visoko….in še več. Ga. Mojca je s seboj prinesla tudi štorkljo ter nas naučila, kako ločimo mladiče od staršev. S pomočjo metra nam je prikazala, kako velika so štorkljina krila in kako zelo visoka je odrasla štorklja. Skupaj smo reševali uganke in se igrali igrico Štorklja in žaba, kar je otroke še posebej pritegnila. Na koncu našega srečanja smo spoznali še ptiče, ki živijo v naših krajih (veliki skovik, smrdokavra, vrabec, sinica, kos), naši gostji smo povedali še deklamacijo o štorklji, ki smo se jo naučili ter se ji zahvalili z majhno papirnato štorkljo.

Ge. Mojci se iskreno zahvaljujemo za obisk in vse znanje, ki nam ga je predala. Tovrstnih sodelovanj si želimo tudi v bodoče.

V okviru sodelovanja v nacionalnem medresorskem projektu TEDEN KULTURNE DEDIŠČINE smo medse povabili Milivoja Roša, ki nam je ob spremljavi lutk pripovedoval porabsko pripovedko Gnes malo, zranja malo (Karel Krajzar). Kot nalašč nas je g. Roš obiskal ravno na svetovni dan knjige – 23. 4. 2024.

Letos je rdeča nit projekta Dediščina kulturnih poti, mreženja in povezav, zato smo se odločili, da otrokom predstavimo našo prekmursko kulturno dediščino, kot del našega življenja, naše identitete in sicer pripovedno izročilo Slovencev v Porabju. In prav Miki Roš, ki je vsestranski kulturni izvajalec, nam je s svojimi izkušnjami s kulturo v Porabju, pričaral nepozabno dopoldne. V pripovedki je uporabil nekaj porabskih besed, katere je kasneje pojasnil in prevedel. Otroci so na nevsiljiv način usvojili različne besede. Spoznali smo, da državna meja ne loči kulturne dediščine, saj je le-ta brez meja. Na obeh straneh državne meje najdemo skupne elemente v ljudskih pripovedkah, kar dokazuje ravno to brezmejnost. Porabske kot prekmurske pripovedke imajo podobne teme, največkrat se nanašajo na skromno kmečko življenje, odvisnost od narave ter medčloveške odnose.

G. Rošu se zahvaljujemo za obisk in njegovo slikovito pripovedovanje, katerega se bomo radi spominjali.

Na današnji svetovni dan Zemlje smo v našem vrtcu izvedli tek solidarnosti. Saša Kerčmar, svetovalna delavka vrtca, nam je pripravila delavnico na kateri smo spoznali deželo Afriko, kjer vladata revščina in lakota. Ogledali smo si film o življenju afriškega dečka in spoznali posledice podnebnih sprememb, ki nas zaradi neodgovornega ravnanja, vse najbolj prizadenejo. Nato so otroci obrisali svojo roko ter vanjo narisali, kako bi oni pripomogli k temu, da bi bilo afriškim otrokom bolje in lepše. Na prostem pa smo tekli v znak solidarnosti do otrok, ki trpijo zaradi pomanjkanja hrane in vode. Pridružili so se nam tudi otroci iz srednje in mlajše skupine. Tako smo skupaj pretekli 30,6 solidarnih kilometrov.

Ob bližajočem Svetovnem dnevu zdravja smo si z otroki ogledali predstavo Na Čirabarki, v izvedbi gledališča Ku-Kuc. Predstava govori o potovanju in o dogodivščinah na morju. Miš, kapitan kuža in sova se odpravijo v širni svet. Zaradi nezdrave hrane kapitan zboli in potrebuje zdravnika. Zdravnica ovca mu da injekcijo in ga ozdravi. Pot domov nato nadaljujejo veliko modrejši, saj so se naučili, kako je za naše zdravje pomembno, da uživamo zdravo hrano. Zdravi smo namreč lahko le, če se zdravo prehranjujemo.

Danes smo z otroki obiskali Bibliobus, saj se zavedamo, kako pomembno je obiskovanje knjižnice že v predbralnem obdobju. Veliko otrok je prvič obiskalo knjižnico in jim je bil obisk zelo všeč. Vsak si je izposodil eno slikanico, ki jo bo odnesel domov. Skupaj s starši pa jo bodo brali, listali in se učili pripovedovati.

Strokovnjaki pravijo, da je veliko zamujenega, če otrok prvič stopi v knjižnico kot učenec.

Zato vas povabimo, da tudi sami obiščete potujočo knjižnico.

Včeraj, 19. 3. 2024, so nas v vrtcu obiskale naše mamice. Skupaj z otroki so izdelale žepni objem. Žepni objem je tako majhen, da ga lahko spraviš kar v žep, obenem pa tako velik, da bo oseba, ki ga bo prejela, ob njem začutila veliko radost in toplino. Ko smo izdelali in se izmenjali žepne objeme, so otroci svojim mamicam zapeli pesmico ter skupaj z njimi zaplesali njihov najljubši ples. Mamicam in otrokom smo pripravili tudi pot prijaznih gest, ki jih je popeljala v sosednjo igralnico, kjer so se udobno namestili ter prisluhnili pravljici Trije najljubši medvedki, ki jo je za njih izbrala in prebrala knjižničarka, ga. Simona Horvat. Knjižničarka je mamicam predstavila tudi prednosti skupnega branja in vsi smo se strinjali, kako zelo skupno branje pravljic bogati naša življenja. Skupaj smo preživeli prijetno popoldne, ki nam bo ostalo v lepem spominu.